Mediji, javnost in znanstvene skupnosti se bolj kot kdaj koli prej osredotočajo na 30 najpomembnejših okoljskih skrbi, s katerimi se Zemlja trenutno sooča. Številni pomisleki so med seboj povezani in sledijo spletu življenja. Ker je vse več dokazov, ki podpirajo uničujoč učinek, ki ga imajo ljudje na okolje, vse več ljudi sprejema ukrepe za zaščito okolja in izobraževanje drugih.
6 največjih skrbi javnosti
Američane najbolj skrbi šest okoljskih vprašanj.
1. Biotska raznovrstnost
Biotska raznovrstnost zajema vse žive organizme na planetu. Zaradi različnih skrbi glede onesnaževanja, ogroženih vrst ter vse večjega izumiranja vrst in različnih vrst onesnaževanja je biotska raznovrstnost ena izmed okoljskih skrbi. Nekateri znanstveniki so na podlagi povečane stopnje izumiranja vrst izjavili, da je zemlja v šestem podaljšku, petem, ko so izginili dinozavri. Raziskava, ki sta jo izvedla National Geographic Society in Ipsos (tržna raziskava) med 12.000 ljudmi po vsem svetu, je razkrila, da večina meni, da bi morala biti polovica Zemlje namenjena zaščiti kopnega in morja.
2. Onesnaženje pitne vode
Onesnaženost sladke vode, ki se uporablja za gospodinjske potrebe, vključno z onesnaženostjo rek, jezer in rezervoarjev, je za 61 % Američanov na vrhu seznama okoljskih skrbi. Agencija za varstvo okolja (EPA) je določila standarde za zagotavljanje kakovosti pitne vode za zaščito javnega zdravja z omejevanjem ravni različnih onesnaževal, kot so mikroorganizmi, razkužila in njihovi stranski proizvodi, anorganske spojine, organske spojine in radionuklidi.
Februarja 2019 je PR Newswire poročal o nacionalni raziskavi, ki jo je izvedlo tehnološko podjetje Bluewater, in je razkrila, da je imela ena tretjina Američanov težave z onesnaženostjo vode v zadnjih dveh letih. 50 % Američanov je zaskrbljenih zaradi onesnaževalcev v svojih zalogah vode. Večina pitne vode vsebuje določene vrste onesnaževalcev. Kakovost vaše pitne vode lahko preverite z uporabo poštne številke na spletnem mestu EWG (Environmental Working Group).
3. Onesnaževanje vode
Splošna zaskrbljenost zaradi onesnaženosti vode in s tem povezanih okoljskih vprašanj močno skrbi več kot polovico vseh Američanov, ki so sodelovali v anketi leta 2016. Številni vodni viri, kot so potoki, reke in oceani, postajajo onesnaženi. S tem povezana vprašanja vključujejo kisli dež, onesnaženje s hranili, odlaganje v oceane, urbane odtoke, razlitja nafte, zakisljevanje oceanov in odpadne vode.
American Rivers je objavil svoje poročilo za leto 2019, poročilo o najbolj ogroženih rekah Amerike. reke v Aziji, Afriki in Južni Ameriki so onesnažene. V ZDA je na leto prijavljenih od 12 do 18 milijonov bolezni, ki se prenašajo z vodo, od tega se jih polovica širi z deževjem. Po vsem svetu so "nekateri izbruhi bolezni, ki se prenašajo s hrano" povezani z onesnaženostjo vode.
4. Onesnaženost zraka
Zaskrbljenost zaradi onesnaženosti zraka je v zadnjem desetletju ostala nespremenjena, saj več kot 40 odstotkov Američanov skrbi kakovost zraka v zaprtih prostorih in na prostem, emisije ogljika in onesnaževala, kot so trdni delci, žveplovi oksidi, hlapne organske spojine, radon in hladilna sredstva.
Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 2019 9 od 10 ljudi diha zrak z visoko vsebnostjo onesnaževal. Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da zaradi onesnaženega zunanjega zraka letno umre 4,2 milijona ljudi. Za tiste, ki živijo v mestnih območjih, jih je 80 % v regijah, kjer ravni onesnaženosti zraka presegajo omejitve Svetovne zdravstvene organizacije. State of Global Air poroča, da je onesnaženost zraka na petem mestu med vodilnimi dejavniki tveganja za smrtnost. Največji svetovni dejavnik tveganja je onesnaženost zraka z drobnimi delci. Phys.org poroča o študiji iz leta 2019, ki jo je izvedel Mednarodni svet za čisti transport (ICCT), da dizelska vozila povzročijo 47 % smrti zaradi emisij izpušnih plinov. V Italiji, Nemčiji, Franciji in Indiji je bilo 66 % smrtnih primerov zaradi emisij izpušnih plinov.
5. Izguba tropskih deževnih gozdov
Skoraj 40 % Američanov je zaskrbljenih zaradi oddaljenih problemov, kot je izguba tropskih gozdov. Deževni gozdovi pokrivajo le 2 % kopnega, vendar podpirajo 50 % svojih vrst po Mongabayu. Vendar pa je med tropskimi gozdovi izkrčena največja površina deževnih gozdov, večina pa je usmerjena v izvoz. "Vsako leto se poseka in uniči območje deževnega gozda v velikosti New Jerseyja," ugotavlja Mongabay. Leta 2019 poletni požari, ki so opustošili brazilsko Amazonijo in zažgali svet z vpitjem.
6. Podnebne spremembe
Podnebne spremembe in z njimi povezana vprašanja so leta 2016 skrbela 37 % Američanov. To vključuje tanjšanje troposferskega ozonskega plašča, ki ga povzročajo CFC (klorofluoroogljikovodiki). Povečanje ravni izpustov toplogrednih plinov NASA beleži, da so temperature od leta 1880 višje za 1,7 °F, zmanjšanje ledene odeje Arktike za 13 % na desetletje in približno 7-palčno povečanje morske gladine v zadnjih 100 letih. Poleg tega NASA kot dokaz podnebnih sprememb predstavlja toplejše oceane, ledenike, ki se talijo na vrhovih gora, in vse pogostejše ekstremne dogodke v ZDA.
Po anketi Pew Research iz leta 2019 so podnebne spremembe še vedno geopolitični argument, pri čemer 84 % demokratov verjame, da so vzrok ljudje, le 27 % republikancev pa se strinja. Glede na anketo CBS News iz leta 2019: »Dvainpetdeset odstotkov Američanov meni, da se skoraj vsi podnebni znanstveniki strinjajo, da je človeška dejavnost glavni vzrok za podnebne spremembe, medtem ko jih 48 % pravi, da med znanstveniki še vedno obstaja nesoglasje o tem, ali je človeška dejavnost glavni vzrok."
Dodatnih 23 pomislekov
Druge najpomembnejše težave, s katerimi se danes sooča okolje, so navedene po abecednem vrstnem redu.
7. Biološka onesnaževala: EPA pravi, da so "biološki onesnaževalci ali jih proizvajajo živa bitja." Sem spadajo bakterije, virusi, plesni, plesen, prhljaj, prah, pršice in cvetni prah kot onesnaževala v zaprtih prostorih. Najdemo jih na mestih, kjer sta na voljo hrana in vlaga. Lahko povzročijo alergijske reakcije ali nalezljive bolezni, za katere so bolj dovzetni otroci in starejši.
8. Ogljični odtis:Ogljični odtis je količina emisij ogljika, ki jih ustvari vsak človek. Posamezniki lahko zmanjšajo ta odtis in njihov vpliv na okolje z uporabo obnovljivih virov energije (sončna energija, geotermalne toplotne črpalke), recikliranjem in trajnostnim življenjem.
9. Potrošništvo:Prekomerna potrošnja vpliva na planet. Naravni viri so omejeni in jih trenutni vzorci porabe uničujejo. Leta 2019 je PNAS (Proceedings of the National Academy of Sciences) objavil članek, v katerem je prikazano, kako proizvodnja kmetijskih pridelkov povzroča velike izgube biotske raznovrstnosti. Znanstvena študija iz leta 2017 pravi, da svetovne dobavne verige ogrožajo vrste na številnih žariščih biotske raznovrstnosti. Poleg tega 50–80 % porabe virov narekuje poraba gospodinjstev, glede na drugo študijo iz leta 2015 (str. 1).
10. Jezovi in njihov vpliv na okolje: WWF poroča, da je na svetu 48.000 jezov, zgrajenih za zagotavljanje vode za pitje in namakanje ter energije. Vendar vodijo do uničenja habitata, izgube vrst in razselitve milijonov ljudi.
11. Uničenje ekosistema: Zmanjšanje habitatov, kot so ribogojstvo, estuariji, zaščita školjk, krajinska ureditev in mokrišča, so odgovorni za izgubo vrst in jih je mogoče zaščititi z ekološko obnovo. Čeprav svetovne pobude, kot je Konvencija o biološki raznovrstnosti (CBD), ki jo je leta 1992 podpisalo 150 držav, vse bolj ščitijo ekosisteme, je znanstveni pregled leta 2016 ugotovil, da je skoraj polovica habitatov še vedno resno ogroženih.
12. Varčevanje z energijo: Uporaba obnovljive energije za dom in podjetja, izboljšanje energetske učinkovitosti in izogibanje uporabi fosilnih goriv za ublažitev podnebnih sprememb in zaščito okolja.
13. Ribolov in njegov vpliv na morske ekosisteme:Številne oblike ribolova, kot so ribolov s plavalnim ognjem, ribolov s cianidom, ribolov s pridneno vlečno mrežo, kitolov in prekomerni ribolov, so negativno vplivale na vodno življenje. Po podatkih MNN (Mother Nature Network) je prišlo do zmanjšanja populacij 36 % vrst, od sardel do usatih kitov, zaradi prekomernega ulova.
14. Varnost hrane:Učinki, ki jih lahko imajo dodatki, kot so hormoni, antibiotiki, konzervansi in strupena kontaminacija, ali pomanjkanje nadzora kakovosti na zdravje. "Vsako leto 1 od 6 Američanov zboli zaradi uživanja okužene hrane," poroča Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC).
15. Genski inženiring:Ljudje so zaskrbljeni zaradi gensko spremenjene hrane (GSO) in genskega onesnaževanja. Center za varnost hrane v ZDA poroča, da so gensko spremenjena živila pomembna v verigi preskrbe s hrano. Odstotki gensko spremenjenih živil vključujejo 92 % koruze, 94 % bombaža, 94 % soje in 72 % vse predelane hrane.
16. Intenzivno kmetovanje: Monokultura, namakanje in pretirana uporaba kemičnih gnojil in pesticidov vodijo do izgube rodovitnosti tal in povečanja emisij ogljika glede na Zvezo zaskrbljenih znanstvenikov (UCS). Podobno je vzreja goveda v industrijskem kmetijstvu odvisna od antibiotikov, ki predstavljajo tveganje za zdravje ljudi. Poleg tega, kot opozarja WWF, v mnogih delih sveta reja goveda povzroča prekomerno pašo, uničevanje in degradacijo gozdov ter emisije metana.
17. Degradacija tal: Po podatkih Združenih narodov (ZN) degradacija tal prizadene 1,5 milijarde ljudi po vsem svetu. Prinašajo jo poljedelstvo, paša, krčenje gozdov in sečnja. Ekstremna degradacija vodi v dezertifikacijo, zaradi katere 12 milijonov hektarjev letno postane neproduktivnih.
18. Raba zemlje: Spremembe, ki povzročijo zamenjavo naravne vegetacije s širjenjem mest in kmetij, vodijo do uničenja habitata, razdrobljenosti, pomanjkanja prostega prostora za ljudi in večjih emisij ogljika, glede na ameriški raziskovalni program globalnih sprememb.
19. Krčenje gozdov:Sečnja in gola sečnja uničujeta habitate prostoživečih živali in sta med glavnimi vzroki za izumrtje vrst. Poleg tega to prispeva tudi k globalnemu segrevanju, saj drevesa zadržujejo emisije toplogrednih plinov, če jih ni, pa se te emisije povečajo, poroča National Geographic.
20. Rudarstvo:Rudarstvo je negativno vplivalo na naravne gozdove in divje živali, škoduje življenjskemu okolju ljudi, povzroča izpiranje strupenih onesnaževal in težkih kovin, ki onesnažujejo vodo, zemljo in zrak, poudarja Patagonia Alliance in zato priporoča odgovorno rudarjenje vaje. Izsuševanje kislih rudnikov ogroža tudi vodne vire.
21. Nanotehnologija in prihodnji učinki nanoonesnaževanja/nanotoksikologije:Nano delci lahko onesnažijo zemljo in podtalnico ter sčasoma pridejo v prehranjevalno verigo, kjer lahko predstavljajo tveganje za zdravje. Vendar tveganja za zdravje, ki jih predstavljajo, niso znana, saj so bile raziskave na tem področju ocenjene kot neodgovorne in zato neizvedljive, pravi American Chemical Society.
22. Naravne nesreče: Potresi, vulkani, cunamiji, poplave, tornadi, orkani, snežni plazovi, zemeljski plazovi in gozdni požari so naravne nesreče, ki ogrožajo ljudi in okolje. Kot poudarja poročilo UCS o globalnem segrevanju, se je v ZDA povečalo število ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so sneženje, neurja in poplave, ki so povezani s podnebnimi spremembami. Statista poroča, da so poleg ZDA najhuje prizadeti še Kitajska in Filipini, kjer je skupno število smrtnih žrtev več sto tisoč.
23. Jedrska vprašanja:Zaskrbljenost zaradi vplivov zanašanja prebivalstva na jedrsko energijo, kot so jedrske padavine, jedrski zlom in nastajanje dolgotrajnih radioaktivnih odpadkov, muči številne Američane. Greenpeace meni, da je jedrska energija počasna in draga, pri čemer ugotavljajo, da tveganja daleč odtehtajo njene koristi.
24. Druga vprašanja onesnaževanja: Svetlobno onesnaženje in onesnaženje s hrupom lahko vplivata na kakovost stanovanjskega življenja, zdravje in vedenje ljudi. Po podatkih Mercole je približno 100 milijonov Američanov prizadetih zaradi onesnaženosti s hrupom. Oddelek za fiziko na univerzi Florida Atlantic opisuje učinek svetlobnega onesnaženja na rastline in živali, saj moti njihove naravne biološke ure, vpliva na ptice selivke, žuželke in celo vodno življenje.
25. Prenaseljenost: Morda se zdi, da prenaseljenost vpliva na okolje z obremenjevanjem virov, vendar je to zapleteno zaradi potrošniških vzorcev, vladne politike, razpoložljivosti tehnologij in regij, kjer prihaja do naraščanja prebivalstva. Vendar pa so ZN leta 2019 popravili svoje poročilo o svetovnem prebivalstvu s prejšnjimi projekcijami 11,2 milijarde ljudi do leta 2100. Novi podatki kažejo, da se rodnost zmanjšuje, prebivalstvo pa se dejansko zmanjšuje.
26. Izčrpavanje virov:Končni naravni viri se prekomerno izkoriščajo. Phys.org in Global Agriculture sta julija 2019 poročala o dnevu Earth Overshoot Day. Svet je v tem letu porabil vse naravne vire. Ta vrsta netrajnostne rabe predstavlja nevarnost, da lahko svetu zmanjka potrebnih materialov in vpliva na gospodarstvo in blaginjo ljudi.
27. Onesnaženje tal: Erozija tal, zasoljevanje tal in onesnaženje tal z odpadki, pesticidi, težkimi kovinami in obstojnimi organskimi onesnaževalci skrbi Američane. Tla so potrebna za življenje in gospodarstvo.
28. Trajnostne skupnosti:Razvoj trajnostnih skupnosti je odvisen od zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv, podpore lokalnim kmetom in trgovcem, spodbujanja zelenih praks in gradnje, upoštevanja avtohtonih divjih živali, sprejemanja množičnega prevoza in čistejših načinov prevoza na delo. Trajnostni razvoj je potreben za zagotovitev izpolnjevanja človeških potreb, kot je stanovanje, za zaščito virov in biotske raznovrstnosti, za nadzor podnebnih sprememb in za stabilno gospodarstvo.
29. Toksini: Strupene kemikalije se uporabljajo v industriji, kmetijstvu, laboratorijih, bolnišnicah, sistemih za ravnanje z odpadki in celo stanovanjskih domovih ter vključujejo klorofluoroogljikovodike, težke kovine, pesticide, herbicide, strupene odpadke, PCB, DDT, bioakumulacijo, endokrine motilce, azbest. Te lahko nastanejo tudi zaradi slabo izvajanega ravnanja z nevarnimi odpadki. Ti so lahko trdni, tekoči ali plinasti in lahko onesnažujejo zrak, vodo in prst. Ko vstopijo v prehranjevalno verigo, predstavljajo nevarnost za zdravje, zlasti za otroke in starejše ljudi, poroča National Geographic.
30. Odpadki:Nastajanje in ravnanje z odpadki povzročata množico okoljskih težav, kot so smeti, odlagališča, sežiganje, morski odpadki, e-odpadki ter onesnaženje vode in prsti zaradi nepravilnega odlaganja in izpiranja toksinov, piše v Enciklopediji.com.
Spreminjanje skrbi v dejanja
Varovanje okolja in ohranjanje planeta je odgovornost vsakega posameznika in skupnosti na Zemlji. Na zgornjem seznamu prepoznajte zadevo, ki vas zanima, da ukrepate na osebni ravni in ravni gospodinjstva ter tako vplivate na planet in poučite druge člane skupnosti o okoljskih vprašanjih.
